Božiček

Božiček je  mitološka osebnost, ki obdaruje (pridne) otroke v noči pred božičem (s 24. na 25. december). V angleščini se po navadi imenuje Santa Claus (kratko Santa), v nemščini Weihnachtsmann, v italijanščini Babbo Natale, v francoščini Père Noël.





Santa Claus Village je zabaviščni park v bližini Rovaniemi v Laponskem na Finskem. Santa Claus vas je najbolj priljubljena turistična destinacija na Finskem. Večina turistov prihaja iz Nemčije, Rusije, Francijae, Irske, Kitajske, Japonske, Indije in drugih držav.
To mnenje je zelo razširjena v svetu in se odraža v mnogih celovečerni film in oglasih v času božiča.






Otroci Napišejo na tisoče pisem, Božiček pa jih prav pridno prebira in izpolnjuje mnoge želje.



Pravljičana dežela. Z Božičkom prebivaju tudi jeleni in druge živali.

Očetu in mami miru in počitka

Očetu in mami miru in počitka,
ter zdravja, ki trdno naj se ju drži,
otroci pa naj vesele se dobitka
pri šolanju, v žepu in v srcih ljudi!

Če v starem se letu je kaj zataknilo

Če v starem se letu je kaj zataknilo,

Ti novo bo leto vse vozle rešilo.

Vse leto privoščim ti srečo, uspeh,

v ljubezni pa kar se da "sladkih pregreh"!

Božično Novoletni Recepri

Praznična kulinarika
Ko govorimo o tradicionalni slovenski božično-novoletni kuhinji, večina najprej pomisli na potico in purana. Pri novoletni večerji ne smejo manjkati pršut, tatarski biftek in francoska solata. Kot je običaj ob praznovanjih, moramo ponuditi tudi dobro vino in kot vrhunec silvestrskega večera še z mehurčki bogato penino. Na bogato obloženo praznično mizo lahko postavimo pravzaprav vsako jed, ki nam je pri srcu – morda še posebno takšne, za katere med letom običajno nimamo dovolj časa, saj zahtevajo nekaj več spretnosti za pripravo.




Praznične jedi

Jedilniki iz knjige Kuharica
sestre Vendeline

Kot se za kosilo spodobi in je v hladnih zimskih dneh tudi zaželeno, gostom najprej
ponudimo toplo in okusnojuho z maslenimi zdrobovimi žličniki. Podobno kot v ZDA
je tudi pri nas prava božična jed puran, v našem primeru pečena purica, ki je po
besedah in izkušnjah sestre Vendeline še bolj okusna. K mesu pripravimo mlince in
hrenovo majonezo s smetano. Za sladek zaključek pa še najbolj znana in nepogrešljiva slovenska božična in novoletna sladica – orehova potica.

Juha z maslenimi zdrobovimi žličniki

Za 6 oseb potr­ebujemo:
4 dag masla, 1 jajce,
8 dag zdroba.

Pr­ipr­ava: Maslo dobro umešamo, dodamo jajce in v gladko zmes še zdrob.
Pustimo počivati pol ure, nato z mokro žlico oblikujemo žličnike in jih zaku-
havamo v vrelo juho. Vrejo naj 10 minut, nato posodo odstavimo in pustimo stati 10 minut.


Omaka s hrenom


Za 6 oseb potr­ebujemo:

2 krompirja,
2 jajci,
majonezo,
2 žlici naribanega hrena,
kis,
1 dl kisle smetane.

Pr­ipr­ava: Skuhamo krompir in jajca, oboje pretlačimo in zmešamo. Dodamo majo-
nezo, kis, hren in smetano.Dosolimo po okusu.

Majonezo lahko pripravimo tudi sami. Potrebujemo
1 rumenjak (če mešamo z električnim mešalnikom lahko uporabimo tudi cela
jajca),
1 ali 2 dl olja,
1/2 žličke gorčice,
sol in
poper.

Najprej temeljito zmešamo rumenjake, sol, poper,
gorčico in žlico olja, pustimo počivati 10 minut in nato počasi dodajamo preostanek
olja. Majoneza je gotova, ko se ob dotiku ne prijemlje prstov, če je pregosta, jo
lahko razredčimo s kisom ali limoninim sokom.


Pečena Purica

Za 6 oseb potr­ebujemo:
3 kg težko purico, sol in poper,

za nadev pa:
6 suhih sliv,
srednje debelo jabolko ali košček kutine,
10 dag masla.


Pr­ipr­ava: Purico očistimo in osušimo. Vsaj dve uri pred pečenjem jo znotraj in zunaj natremo s soljo, znotraj še s poprom. V trebušno votlino damo slive in jabolko
ali kutino, nato povežemo noge, zataknemo perutnice in jo s hrbtno stranjo navzgor položimo na mrežico v pekaču. Polijemo jo z vročim maslom in 3 ure pečemo
pri 200 stopinjah Celzija (po eno uro za kilogram teže).
Med peko v pekač prilivamo krop, purico pa mažemo z maslom. Da se meso med peko ne bi izsušilo, ga po potrebi pokrijemo z mastnim papirjem ali alu folijo,
proti koncu pa papir odstranimo in temperaturo zvišamo na 240 stopinj. Purica naj bo v celoti rumeno zapečena, nato pa jo preložimo in jo pred razkosanjem pustimo stati na toplem 15 minut.

Za pripravo omake iz soka poberemo maščobo, primešamo malo moke, popražimo, prilijemo juho in na kratko pokuhamo.





Različica s kostanji: Purana ali purico lahko namesto s slivami in jabolkom nadevamo s kostanji. Za 3-kilogramskega purana potrebujemo:
50 dag kostanjev,
30 dag zmlete svinjine,
malo olja,
sol,
poper,
rezino kruha
puranova jetra.
Kostanje skuhamo in olupimo. Na olju popražimo mleto meso, primešamo v juhi ali
vodi namočeno krušno sredico, začinimo in temeljito razmešamo. Dodamo cele olupljene kostanje in sesekljana puranja jetra, nato pa nadevamo purana in ga spečemo kot zgoraj.

Orehova Potica

Za kvašeno testo potr­ebujemo:
60 dag moke,
2 dag kvasa,
1 žličko soli,
2 rumenjaka,
5 dag sladkorja,
8 dag masla,
3 dl toplega mleka,
sesekljano limonino lupinico
in 2 žlici ruma.


Za nadev potr­ebujemo: 40 dag zmletih orehov, 6 dag
drobtin, 20 dag sladkorja, po želji polovico žličke mlete
kave, 2 žlici ruma, 12 dag masla, 1/4 l vrelega mleka,
1 jajce in po želji tudi žlico ali dve medu.

Pr­ipr­ava: V skledo damo moko, na sredini naredimo
jamico in vanjo vlijemo kvas. Pomešamo z malo moke,
in ko čez 5 minut vzhaja, ga zmešamo z moko. Na
moko, stran od kvasa, damo sol, prilijemo toplo vodo
in zmešamo najprej z moko, nato še s kvasom. Testo
gnetemo, da postane gladko in se zlahka loči od sklede
in rok. Nato pustimo pokrito in na toplem, da vzhaja.
Vmes pripravimo nadev – orehe zmešamo z drobtinami
(in kavo), zabelimo s tekočim maslom in prilijemo toliko
vrelega mleka, da je nadev gost. Nadev nato pustimo
na toplem vsaj pol ure. Preden nadev namažemo,
dodamo jajce in rum.
Vzhajano testo razvaljamo – če želimo imeti tanko
namazano potico, zvaljamo na tanko, sicer bolj na debe-
lo. Testo namažemo z nadevom, če je ta premehak, po
namazanem potresemo malo mletih orehov ali drobtin.
Na tisti strani, kjer začnemo zvijati testo (kjer bo sredi-
na), namažemo čisto do roba. Tesno zvijemo, položimo v
model, namazan z maslom, in pri tem pazimo, da potice
ne zavijemo. Popikamo jo s tanko iglo, nato pa pustimo,
da vzhaja.
Potico pečemo eno uro in pol, najprej pri 230 stopinjah
Celzija, ko porumeni, temperaturo znižamo na 200 sto-
pinj. Pečeno potico nekaj časa pustimo v modelu, nato
jo previdno zvrnemo na desko. Vrhnjo skorjo namažemo
z oljem, prekrijemo s papirjem in prtom ter pustimo,
da se potica počasi ohladi.




Mlinci

Mlince lahko kupimo ali jih spečemo sami, pripravimo pa jih tik pred kosilom.

Za 6 oseb potr­ebujemo:
35 dag moke,
1 žlico olja,
2 jajci,

za zabelo pa 6 dag masla ali 10 dag ocvirkov
ali na maščobi prepraženo čebulo.


Peka: Iz moke, olja, jajc in vode zamesimo testo, ki naj
bo nekoliko bolj trdo kot testo za rezance. Gladko ga zgnetemo, narežemo na kose in vsak kos pognetemov hlebček. Zvaljamo jih na debelino noževega roba in
položimo na namazan pekač. Pečemo pri 100 stopinjah Celzija, da postanejo svetlorjavi.
Pr­ipr­ava: Pečene mlince razlomimo, jih damo v kozico, poparimo s slanim kropom, v katerem smo prekuhavali ščep kumine in lovorov list. Posodo za 10 minut pokri-
jemo, nato vodo odlijemo in jih zabelimo. Premešamo in damo sveže pripravljene na mizo.

Recepti so povzeti po knjigi Kuhar­ica sestr­e Vendeline
iz knjigarne Vale Novak

Božična Večerja

Ideje za Dekoriranje Božične Večerje




















 

Le blagostanja, zdravja, sreče

Le blagostanja, zdravja, sreče
december v koš naj ti nameče!
Naj božič dom tvoj razsvetli,
a z novim letom naj vzcveti
ljubezen, posel in sploh vse,
kar tvoje si želi srce!

Božič

Božič je dan, ko nihče ne sme biti sam.

Še nekaj dni do Božiča

Le nekaj vročičnih decembrskih dni
je še do božiča in novega leta;
v tem času si vsak le najboljše obeta
in vse kar je dobrega, drugim želi,
naj v vas bo svetloba božične noči,
v prihodnosti pa naj le sreča žari!

Zgodba o Kristosovem Rojstvu

The Nativity Story  - Zgodba o Kristosovem Rojstvu

Dve leti življenja Marije in Jožefa dosežeta vrhunec, ko zapustita Nazaret in se podata na dolgo pot do Betlehema, kjer se rodi Jezus.
Nazaret je kraj, ki ga pestijo uničujoče zahteve po davkih za kralja Heroda. Najstniškemu dekletu Mariji starši uredijo dogovorjeno poroko z Jožefom. Zmedena zaradi zahteve, da bi se poročila z moškim, ki ga komaj pozna, se Marija zateče v neko jamo, da bi se zbrala in premislila. Tam jo obišče angel in ji pove, da jo je Bog izbral, da bi mu rodila sina. Kljub preziru javnosti zaradi nezaželjene nosečnosti se Marija in Jožef odpravita v Betlehem na popis prebivalstva, ki ga je ukazal kralj. Tam se v času nebeškega znamenja, ki potrdi uresničitev prerokbe, rodi Jezus.

*

Filmsko potovanje v srce najveličastnejše zgodbe v zgodovini človeštva, zgodbe o Kristusovem rojstvu, še nikoli ni bilo zastavljeno tako velikopotezno.

Zgodba o Kristusovem rojstvu pripoveduje o napornem popotovanju Marije in Jožefa, čudežnem spočetju in rojstvu Jezusa. Dramatičen in pretresljiv film prikazuje tvegano pot mladega para, ki mora zaradi ljudskega štetja, ki ga je odredil kralj Herod, romati iz Nazareta v Betlehem, dom Jožefovih prednikov. Popotovanje, dolgo sto šestdeset kilometrov, dodatno otežuje Marijina visoka nosečnost.

Film otvori kralj Herod, upravitelj Judeje pod rimskim cesarjem Avgustom, s svojim strahom pred Mesijo, ki ga prerokuje Stara zaveza. Iz bojazni za svoj prestol ukaže neslavni pomor otrok - poboj vseh betlehemskih dečkov, mlajših od dveh let.

Nato nas popelje v leto pred tem, v jeruzalemski tempelj, kjer ima Zaharija, bogaboječ duhovnik, videnje, v katerem mu Bog sporoči, da mu bo žena rodila sina, preroka, ki bo pripravil pot Gospodu. A njegova žena ni več v rodnih letih, zato Zaharija podvomi v božje besede in Bog mu odvzame dar govora.

V Nazaretu, ki ga ožemajo Herodovi izterjevalci davkov, Marija, ki je v najstniških letih, od staršev izve, da se mora poročiti z Jožefom. Vsa iz sebe, ker so jo obljubili moškemu, ki ga komaj pozna in ga ne ljubi, se Marija zateče v starodaven oljčni nasad. Tam jo obišče angel Gabriel in ji pove, da bo rodila božjega sina, Jezusa, ki bo odrešil svoje ljudstvo. Marija sprejme angelovo oznanilo, a je v veliki zagati, kajti ne ve, kako razložiti staršem.

V Jeruzalemu se kralj Herod počuti vse bolj ogroženega, kajti širijo se govorice o prerokbi, ki napoveduje prihod novega kralja. Herod svojim četam ukaže, naj ubijejo človeka, ki je ta mogočni človek, Mesija.

V Perziji prerokbo s precej večjim navdušenjem kot Herod preučujejo trije možje. Trije modri, Miha - učenjak, Gašper - skeptični prevajalec in Boltežar - etiopski astronom, preučujejo starodavne zapise in pridejo do zaključka, da se bliža nebesni dogodek, ki bo naznanil rojstvo Mesije. Miha prepriča tovariša, da se odpravijo za »zvezdo«, na dolgo pot v Judejo.

Marija, ki poskuša razumeti, kaj se ji dogaja, se odpravi na obisk k sorodnici Elizabeti, staršem pa zagotovi, da se bo vrnila do žetve. Z olajšanjem ugotovi, da so Gabrielove besede resnične: Elizabeta je svojim letom navkljub noseča. Mariji vliva pogum in se veseli z njo. Po rojstvu Janeza Krstnika, ko se Zahariju spet vrne dar govora, je Marija pripravljena na vrnitev v Nazaret.

Njena vrnitev ni vesel dogodek. Ko sredi Nazareta stopi z voza, se ji razpre ogrinjalo in vsem je jasno, da je noseča. Ljudje se zgražajo nad njo in čaka jo težavno soočenje z Jožefom in starši, ki ji seveda ne verjamejo: »Angel ti je oznanil, da boš rodila božjega sina?« A ponoči se Jožefu v sanjah prikaže angel Gabriel, ki potrdi Marijino zgodbo. Nato ji Jožef obljubi, da ji bo stal ob strani, ne glede na vse: »Moja žena si. Jaz sem tvoj mož. To je vse, kar morajo vedeti.« Mariji se začne svitati, da so materine besede resnične. Jožef je dober, močan mož.

Kmalu zatem po nalogu, ki ga je dobil iz Rima, kralj Herod ukaže podložnikom, da morajo zaradi popisa v svoj rojstni kraj. Trdno je prepričan, da bo s pomočjo ljudskega štetja našel t.i. Mesijo. Marija in Jožef morata na dolgo pot v Jožefov rojstni kraj, Betlehem. Jožef peš premaguje zahrbtne gorske prelaze, deroče reke in puščave ter tako izpolnjuje obljubo, ki jo je dal Marijinim staršem: »Vajino hči in otroka bom ščitil, kakor bom vedel in znal«. Marija ga z vsakim korakom bolj ceni.

Marija in Jožef se prebijeta skozi Jeruzalem, ne da bi vzbudila pozornost Herodovih vojakov, kar pa ne uspe trem modrecem v veličastnih svilenih oblačilih na okrašenih kamelah. Prisiljeni so oditi na obed h kralju. Pripravi jim gostijo in poizveduje o rojstvu svojega »tekmeca«. Zabiča jim, naj poiščejo dete in mu kasneje povedo, kje ga je moč najti, kajti tudi on bi se mu rad poklonil.

Marija in Jožef prispeta v Betlehem ravno, ko pride čas poroda, a nikjer ne najdeta prenočišča. Na koncu se ju usmili pastir, jima odstopi prostor v hlevu in Jezus se rodi v skromni skalni votlini. V trenutku njegovega rojstva se planeti poravnajo in na nebu zasveti neverjetno svetla »zvezda« - nebesni pojav, ki ga vidijo prav vsi, tudi pastirji na poljih. Zvezdi sledijo v Betlehem in se poklonijo detetu. V hlevček pridejo tudi trije modri in otroku poklonijo zlato, kadilo in miro. Miha ne more verjeti, da se je novi kralj rodil v hlevu in ne v palači: »Kralj nad vsemi kralji se je rodil v najskromnejšem hlevcu!«

Globoko ganjeni modreci se zavedo, da Heroda ne smejo obvestiti o rojstvu novega kralja. Jezen, ker se modri niso vrnili, Herod zaukaže pomor otrok. Ko Herodova vojska z morilskimi nameni odrine v Betlehem, Gabriel opozori Jožefa: »Vstani, Jožef ... vzemi otroka.« Marija, Jožef in Jezus še pravi čas zbežijo v Egipt in prerokba je izpolnjena.«

Ljubljanski kinematografi

Jaslice

Brez jaslic ni božiča

Jaslice so odraz ljudske želje, da bi si na viden način približali tisto davno noč v Betlehemu in podoživeli Jezusovo rojstvo. Svetonočno zgodbo so poznali iz evangelijev in božičnih pesmi, a to je bilo preskromno. Slikarstvo in kiparstvo sta ljudstvu omogočila, da ni samo slišalo in bralo o Jezusovem rojstvu, ampak ga tudi videlo. Iz tega so naredili pravo slavje, obrede in umetnost, ki je prinesla obilo veselja otrokom in odraslim. Nekateri menijo, da so jasli že v 4. stoletju poznali v Betlehemu. Sv. Frančišek Asiški je v gozdu pri kraju Greccio v Umbriji za božič leta 1223 postavil žive jaslice. Jaslice kot plastični prikaz Kristusovega rojstva v betlehemskem hlevu, poklonitev pastirjev in treh kraljev se leta 1384 najprej pojavijo v Italiji. Nastanek jaslic, kakršne poznamo danes, se pripisuje jezuitom. Prve takšne jaslice so leta 1560 postavili v Coimbri na Portugalskem. Tudi pri nas so prve cerkvene jaslice postavili jezuiti v Ljubljani, in sicer leta 1644. Prve hišne jaslice pri nas si je privoščila neka ljubljanska meščanska družina leta 1714. Na podeželje so prišle v začetku 19. stoletja. Postavljanje jaslic po slovenskih domovih pa se je razširilopo svetovni vojni.
P.Klinar

Toplini vsa vrata naj božič odpre

Toplini vsa vrata naj božič odpre,

naj srečno obdobje se zate prične!

A leto prihodnje naj zdravja ti da,

obilja, ljubezni pa v čaši brez dna!

Sveti Večer

Sveti večer

Pred mrakom je bila božična miza že pripravljena. Vse, kar je bilo na njej, je bilo posvečeno in je imelo čarodejno moč ter prinašalo zdravje in srečo. Poleg obrednega kruha so bili na božični mizi in pod njo razni poljski pridelki in orodje. Gospodar je božični mizi, ki jo je napolnila gospodinja, dodal še druge predmete: pod mizo je položil orno železo, da bi bila zemlja bolj rodovitna, nekaj sena in koso za boljši pridelek v novem letu ter še druge stvari, ki jih je zahtevalo izročilo njegovega kraja. Nato je pohitel, da bi še pred mrakom z družino blagoslovil hišo s kropljenjem in kajenjem. Še danes mnoge družine pod gospodarjevim vodstvom kropijo in pokadijo hišo, hlev, vrt in bližnja polja. Ponekod se držijo starih pravil, ki so vsakemu članu družine določala njegovo mesto ob tem družinskem obredu. Gospodinja da v lonec lopatico žerjavice, gospodar strese nanjo ščepec kadila. Gospodinja napolni skodelico še z blagoslovljeno vodo in vanjo vtakne pušpanovo ali smrekovo vejico. Vsa družina se nato ob molitvi napoti blagoslavljat domačijo. To je družinski obred, ki ga opravijo na vse tri božiče.
Po blagoslovu je družina sedla k večerji, ki je na sveti večer morala biti skromna, saj je bila tudi Sveta družina tistega davnega dne, ko sta Marija in Jožef iskala kraj, kamor bi lahko položila novorojeno dete, lačna. V naših krajih so zato na sveti večer gospodinje pripravljale za večerjo različne obredne postne jedi. Večerja je bila večinoma hladna – ohlajeno kuhano sadje in stročnice. Marsikje je družina večerjala kar na klopi ob peči, saj je bila družinska miza v sveti noči božična miza, nekak hišni oltar. Po nekaterih krajih so se božične večerje veselili predvsem otroci, ki so dobili vsak po hlebček kruha. Po večerji so stekli po drva v klet in nato hitro nazaj v hišo. Najhitrejši otrok je bil vse leto najhitrejši. Dokler je bilo središče slovenske domačije odprto ognjišče, se je družina na sveti večer zbrala ob njem. V Istri, na Krasu in v Beli krajini je tedaj na ognjišču gorel velik drevesni panj, čok. Belokranjci so ga imenovali badnjak, Kraševci pa božič. Združena ob ognjišču ali stisnjena k topli peči v izbi je družina na sveti večer pozabila na vse skrbi in se veselila tihe sreče najlepšega večera in najlepše noči v letu.

Besedilo iz knjige Dušice Kunaver in Brigite Lipovšek
Slovenske šege ob božiču in novem letu

Božični SMS

Če te sredi noči hoče ugrabiti nek debel moški, se ne upiraj, ker sem dedku mrazu naročila, da si tebe želim za darilo!

V prazničnem šopku želja,ti pošiljam

V prazničnem šopku želja,ti pošiljam
BELE SNEŽINKE - prinašalke miru in prijateljstva;
SONČNE ŽARKE - srčnosti in poguma, ter
RDEČE JABOLKO za radosti življenja.

Božični Večer

Božič nekdaj

Božični sveti večer se je začel, ko je padel mrak in se je oglasil večerni zvon. Navadno je tedaj gospodar kadil in kropil po hiši in okoli nje. Sledila je skupna molitev in petje božičnih pesmi, nato pa skromna božična večerja. Ta dan so se namreč držali strogega posta, ki so mu rekli 'veseli post', saj so se postili v pričakovanju Odrešenikovega rojstva. So pa ljudje od polnočnice zelo hiteli domov, kajti takrat je bilo konec posta in na mizo je prišlo najboljše, kar so imeli. Polnočnica je bila za mlado in staro največje doživetje v vsem letu. Vsa družina je odšla k polnočnici, le eden je ostal doma za varuha. Preden so odšli k polnočnici, so postavili na mizo blagoslovljeno svečo ali na okno luč. Pot do cerkve so si razsvetlili z baklami.

Sveta noč, blažena noč

ADVENTNI Venček

ADVENT


Advent v prevodu pomeni prihod. Nanaša se na prihod Jezusa. Advent zavzema 4 tedne pred božičem. Adventni čas pa običajno zaznamujejo tudi adventni venčki. Ta je sestavljen iz svežega ali suhega cvetja ali zelenja.


ADVENTNI VENČKI - ADVENTNI VENČEK - ADVNETNI VENEC
Adventni venčki v adventu predstavljajo lepo okrasitev doma in tudi drugih prostorov. Adventni venčki so tako primerni tudi za poslovne prostore. V vrtnem centru Gašperlin lahko najdete adventni venček za vsak okus. Nudimo vam adventne venčke različnih oblik, barv in velikosti. Običajno je adventni venček okrogel in opremljen s štirimi svečami. Nudimo pa vam tudi bolj moderne adventne venčke. Nekaj tradicionalnih in tudi modernih adventnih venčkov si lahko ogledate v galeriji na spletni strani.

Božični Venčki, so praviloma okroglih oblik. Sestavljajo ga štiri svečke. Prva se prižge zadnjo nedeljo v novembru. Vsako naslednjo nedeljo prižgemo še eno svečko.

Božični venček lahko kupimo ali pa ga sami naredimo doma. Zanj bomo potrebovali krog iz smrečja, štiri svečke in kakšne novoletne kroglice ali druge okraske.

Vsi tisti, ki pa imaste radi naravne materiale, pa lahko venček okrasite s posušenimi pomarančami ali limetami.

Toplini vsa vrata naj božič odpre,

Toplini vsa vrata naj božič odpre,

naj srečno obdobje se zate prične!

A leto prihodnje naj zdravja ti da,

obilja, ljubezni pa v čaši brez dna!

VERZI

Spet se božič nam najavlja

Spet se božič nam najavlja,

blizu je Silvestra čas.

Novo leto že pozdravlja

tebe, mene in vse nas.

Srečne praznike želimo,

zdravja ti privoščimo,

smeh naj greje te vso zimo,

da ti v srcu bo toplo!

Toplini vsa vrata naj božič odpre

Toplini vsa vrata naj božič odpre,

naj srečno obdobje se zate prične!
A leto prihodnje naj zdravja ti da,

obilja, ljubezni pa v čaši brez dna.

Ko prižgejo božične se luči

Ko prižgejo božične se luči,
vsak v srcu si nekaj zaželi.
Naj Božič bo prijazen,naj bodo
prijazni v njem ljudje,
naj misli bodo iskrene
in veselo bo srce.

Božičn se bliža

Bliža se božič in z njim praznovanje,
ki že nestrpno ga čakamo vsi.
Božje drevesce krasi stanovanje,
v jaslicah detece božje leži.
Naj uresničijo vaše se sanje!

Novoledni dekorji

Jaz sanjam  Božič Bel.......

Ta trenutek ti ne morem podariti nasmeha

Ta trenutek ti ne morem podariti nasmeha, nežnega pogleda in toplega objema, zato ti to pošiljam v smsu. Naj te torej za Božič greje misel, da nekdo misli nate.

Kaj naj ti podarim za Božička?

Kaj naj ti podarim za Božička?
Avto? Denar? Prijateljstvo?
Za prvi dve želji piši božičku, zadnjo pa ti podarjam jaz!

Božično drevo

Leto se končuje, sreča srečo kuje, prejmi jo tudi ti naj te spremlja leto dni.
Za sekundo naj ustavi se življenja tok, naj takrat bo polno toplih stiskov rok!!

Novoletni Okraski

Novoletni okraski, so kakor medvedki ,z leti so samo še več vredni

Naj novo leto Vam prinese

Naj novo leto Vam prinese
veselja, zdravja in obilja.
Če pa na Vas kdaj Amor cilja,
naj v črno puščico zanese!

Ob letu osorej

Ob letu osorej
navada je stara
nov' let' voščit,
to tudi mi sedaj

hoč'mo iz srca storit.

Da b' dolgo živeli
prav zdavi veseli,
da b' vsako nesrečo
pregnali skoz' srečo

 

 

Pokrij se s klobukom sreče

Pokrij se s klobukom sreče, presenetijo naj te ljubezni vreče,

zrna sonca spreminjajo naj te dan na dan, naj nobena ura ne bo zaman!

Zima je in mraz

Zima je in mraz.

Spet praznikov je čas,

naj vse lučke, ki gore,

izpolnijo vse skrite vam želje.

Naj ti zadnja decembrska noč odnese vse

Naj ti zadnja decembrska noč odnese vse,

kar želiš pozabiti,

naj ti prvo januarsko jutro prinese srečo in ljubezen,

ki te bosta vodili skozi življenje!