Spet nežno, kot mamina pesem,
božični zvonovi pojo
in k jaslicam vabijo ljudsva,
tam rože ljubezni cveto.
Dva tisoč let je minilo,
od prve presvete noči,
ko angelska pesem o miru,
nežno je dramila ljudi.
Premnogi je niso sprejeli,
zato brat brata mori.
Brezčutna so njihova srca,
sovraštvo v očeh jim žari.
A Jezus oznanja dobroto,
za vse se je on daroval
in molil za svoje je rablje,
da Kanj bi kot Abel postal.
Zvonijo božični zvonovi
in trkajo nam na srce,
ubogajte sestre in bratje,
kar angelske pesmi vele.
Saj vse je na svetu minljivo,
sovraštvo se v prah spremeni,
le Božja beseda je večna
in misel BOŽIČNE NOČI.
Ni komentarjev:
Objavite komentar